24. TRADICIONALNI POHOD OB PONORU REKE REKE

Še vedno polni vtisov z našega zadnjega Žajbljevega pohoda, ki se je zgodil le teden poprej, smo se v nedeljo, 14.4.2019, ponovno odpravili na Kras, a tokrat nekoliko nižje. Udeležili smo se organiziranega Tradicionalnega pohoda ob ponoru reke Reke, ki se je letos zgodil že 24. leto zapored.

Prelepa kraška pokrajina! — Travel-Slovenia

Zemljevid pohoda

Pot nas je zapeljala v manjšo vas po imenu Matavun, če smo čisto natančni, na njen začetek. Celotna trasa pohoda je speljana po področju Regijskega parka Škocjanske jame, ki je zelo razgibana. Tokratni pohod je bil individualen, tako, da je lahko vsak obiskovalec z njim pričel takoj ko je prispel. Štart pohoda je bil predviden med 8. in 12. uro. Ker na samem začetku poti ni bilo veliko prostora za parkiranje, je organizator preusmeril vse obiskovalce na parkirišče v poslovni coni Risnik, od koder nas je manjši avtobus zapeljal do starta pohoda ter ob koncu tudi nazaj iz vasi Matavun. Lepa gesta organizatorja je, da niso pozabili na štirinožne prijatelje, ki so se lahko udeležili avtobusnega prevoza.

Angleška verzija

Tokratni prispevek za udeležbo na pohodu je bil v višini 4 evrov za odrasle in 2 evra za otroke. V ceno je bilo všteto zavarovanje pohodnikov ter čaj po poti. Pohod je bil primerno označen, dolg pa približno deset kilometrov, ki smo jih prehodili v štirih urah, vključno s postanki in ogledi po poti.

Ob izstopu iz avtobusa smo kaj hitro ugledali zemljevid celotnega pohoda, kar je bilo prav posebno presenečenje, saj do sedaj tega še nismo zasledili na prejšnjih pohodih. Ob našem prihodu še ni bilo veliko pohodnikov, a so se počasi zbirali in prihajali ravno ko smo se odpravili. Na samem štartu nas je pričakal prigrizek in kot vedno, že skoraj obvezen aperitiv. Ob vplačilu prispevka smo pot nadaljevali po makadamski poti, kjer pa nas je že pričakal krajši vzpon proti vasi Dane. Kar nas je zmotilo je edino to, da na štartu ni bilo toaletnega prostora, saj se je naš pohod pričel 2 uri pred tem, s štartom iz Ljubljane.

Čas za hojo

Ko smo dosegli vrh nas je tabla preusmerila levo na travnik proti gozdu, kjer smo sledili ozki poti, ki poteka po robu udorne doline Sokolak. Kmalu smo dosegli razgledno točko s prelepim razgledom na okolico, videli smo vas Matavun, Škocjan ter v ozadju Gradišče in Brežec. Še bolj v ozadju pa smo videli še vzpetine Čebulovica, Nanos in Vremščico. Organizatorji so na tej točki postavili še transparent, ki nam je pomagal določiti kaj vidimo. Ko smo si spočili oči na razgledu smo pot nadaljevali po stezi, ki se je kasneje spremenila v širšo kraško cesto med nižjimi kamnitimi zidovi.

Kaj kmalu smo dosegli vas Naklo, kjer smo morali prečkati cesto, pot nas je vodila skozi vas in nazaj v gozd. Pri spustu za vasjo Naklo smo v oddaljenosti že lahko slišali zvoke reke Reke. Nekoliko nižje smo jo tudi ugledali. Tu smo sledili reki vse dokler nismo prišli do ostankov starega mlina “U Uknah”. Ob reki pa se nahajata še dva mlina, “U malni” in “U Loki”,

Stari mlin “U Uknah”

Reka Reka izvira ob vznožju Snežnika, ki po površju teče približno 55 kilometrov, a ko doseže Kras prične svojo strugo poglabljati in izgine v Škocjanskih jamah. Dolino Reke, v delu katerem smo se sprehodili tudi mi, so imenovali tudi “dolina mlinov” in kot že omenjeno, ni veliko ohranjenih.

Od ostankov mlina se pot nekoliko vzpne, proti prvemu ponoru Reke v Mahorčičevo jamo. Tako smo si lahko ogledali del te jame, tu pa nas je že čakala prva kontrolna točka, kjer smo dobili prvo štampiljko. Pogled na jamo je bil čudovit, jama pa je vsekakor v temi skrivala še veliko lepot. Po krajšem premoru smo pot nadaljevali po nekoliko strmejšem delu poti, ki nas je vodila iz jame. S tem pa smo prečkali reko in nadaljevali po njenem desnem bregu proti toku.

Ob poti smo videli še ostanke mlinov, ki so tu nekoč delovali. Nekoliko nižje po poti smo videli še improvizirano odbojkarsko igrišče. Kaj kmalu je sledil strm vzpon na planjavo pod Vremščico, imenovan Gabrk. Nekje na polovici vzpona stoji še ena razgledna točka, kjer smo lahko videli čudovit razgled na dolino reke Reke in višje nameščeno vas Gradišče.

Pred nami je bilo še nekaj vzpona, na vrhu nas je pot usmerila v desno vzporedno s pašnikom. Po daljši hoji smo dosegli ostanke gradu Školj, ki stoji nad strmimi pečinami kanjona. Ko smo prišli do gradu, smo vstopili skozi najverjetneje glavna vrata na dvorišče gradu. Tu smo si privoščili kratek postanek, nekaj pojedli in spili. Po krajšem premoru smo nadaljevali pot po urejeni cesti. Le nekaj metrov stran od gradu smo lahko videli kal.

Stolp

Na poti smo srečali Kraškega ovčarja, ki je z budnim očesom opazoval vse pohodnike, ki so se sprehajali mimo njegovega pašnika. Naprej po poti smo lahko videli lovsko opazovalnico, tu pa nas je tabla usmerila levo v hrastov in borov gozd vse do vasi Brežec, kjer nas je čakala pogostitev s toplim čajem, aperitivom in krompirjem. Izbirali smo lahko med kuhanim krompirjem ali med krompirčkom. Tu je organizator namestil tudi nekaj klopi, da so lahko pohodniki sedli, v miru pojedli ter se spočili.

Kraški ovčar

Za vasjo je sledil spust v ozko dolino Dol, mimo nasada sivke, z vzponom do vasi Gradišče. Pri cerkvi svete Helene je bila postavljena druga kontrolna točka. Cerkev je znana po svojih freskah, katere je naslikal Janez iz Kastava, bolj znan po Hrastoveljskih freskah – Mrtvaški ples. Nekaj minut hoda od cerkve se je nahajala še ena razgledna točko do katere smo se sprehodili, kjer se je odprl čudovit razgled na okolico. Po vasi Gradišče pa nas je čakal še zadnji del poti proti cilju.

Za vasjo je sledil večji spust do Velike doline, ki je največja aktivna udorna dolina na Krasu. Njena višina presega višino Keopsove piramide (148 metrov) in znaša 164 metrov. Sledil je spust v dolino, prečenje Velike in Male doline. Po občudovanju jam in kotanj, ki jih je ustvarila reka smo prišli do visokih stopnic. Ob vzpenjanju smo se počutili kot Frodo, Samo in Golum, le da nas na vrhu ni čakala skrivnostna jama ampak prelep pogled nazaj na Malo dolino.

TNa stopnicah

Zatem smo že prišli v vas Betanja. Ustavili smo se v galeriji Pr’ K’ščaki, kjer smo si ogledali razstavo Cveta Vidoviča. Po ogledu galerije smo pot nadaljevali po cesti vse do cilja v vasi Škocjan. Na cilju smo se hitro vpisali, zatem pa smo se sprehodili med stojnicami v centru vasi. Zabaval nas je ansambel Lisjaki z znanimi popevkami. Usedli smo se pred cerkvijo, se nekoliko odpočili, ob tem pa smo opazovali kako prihajajo še ostali pohodniki.

Po krajšem počitku nas je čakala še hoja do sosednje vasi Matavun, ki smo si jo ogledali in poslikali. Potem pa je bil že čas, da se odpravimo proti domu. Ravno v tistem času je pripeljal avtobus, ki nas je odpeljal do parkirišča. Sledila je še pot proti domu in s tem smo zaključili naš dan.

Vas Matavun

Celoten pohod je bil lepo organiziran in pripravljen, oznake po poti so bile postavljene primerno, tako, da se nihče od pohodnikov ni mogel izgubiti. Imeli smo enkratno vreme, ki je bilo odlično za takšen pohod in ogled vseh kraških jam in kotlin ter ponovno občudovanje Krasa. Pohod je bil v vseh pogledih prijeten in dan vsekakor dobro izkoriščen. Ostajajo le lepi spomini na prečudovito okolico, s čimer smo zaključili še eno zgodbo, ki jo je potrebno deliti.

Kot je že v navadi, vas vabimo, da si ogledate celotno traso pohoda na Sports-Trackerju, k ogledu slik spodaj, delitvi tega prispevka ali sledite novim foto utrinkom na Instagramu. Veseli bomo vsakega všečka ali delitve.

Travel-Slovenia | Vsesplošni turistični priročnik za Slovenijo | www.travel-slovenia.si/slo

Advertisements

In search of new trails.

%d bloggers like this: