OD PODGORJA PO ZELENI POTI DO GRADU VODRIŽ IN DALJE DO SLOVENJ GRADCA TER VELENJSKEGA JEZERA

Po dolgem času se ponovno oglašamo, saj nam je trenutno stanje s korona virusom pošteno zagodlo. Upamo, da se stanje kmalu vrne na ustaljene tirnice in bomo lahko ponovno odkrivali skrivnosti naše male Slovenije. Tokrat nas je pot odnesla na Koroško, in sicer v Slovenj Gradec, Podgorje pri Slovenj Gradcu ter tamkajšnjo Zeleno pot z zgodbo od Podgorja do Wiederdriesa ali Vodriža. Gre za šolsko učno pot, ki jo je leta 2016 vzpostavila Osnovna šola Podgorje pri Slovenj Gradcu. Pot je krožna in nam ob poti ponudi številne matematične, naravoslovne in literarne naloge, predstavljene na informativnih tablah ter spremljajočo zgodbo.

Od čudovite narave, preko zgodovine do mestne dediščine! — Travel-Slovenia

Grad Vodriž oziroma Wiederdries stoji ponosno!

Svojo pot smo pričeli pred Kulturnim domom Podgorje, kjer se nahaja spomenik padlim borcem za svobodo, ki so sodelovali v uporu slovenskega naroda med leti 1941 – 1945. Od tu nas pot usmeri nazaj proti glavni cesti, kateri sledimo nekaj časa. Začetna točka Zelen poti z zgodbo je sicer pred osnovno šolo, kjer se nahaja tudi prva informativna tabla. Po cesti hodimo dokler nas lesena tabla z napisom »Zelena pot z zgodbo do gradu Wiederdries« ne usmeri v desno, na makadamsko pot. Kaj kmalu pridemo do druge informativne table, kjer princ Lovrencij in princesa Veronika prosita, da s pomočjo likov zabeležiš svojo prisotnost. Tako lahko ugotoviš koliko raziskovalcev se je že podalo po zeleni poti. Ker se točka nahaja nekaj metrov višje od glavne ceste, se nam odpre tudi prelep pogled na okoliške gozdove in naselje Podgorje.

Angleška verzija

Odpravimo se dalje po makadamski poti, ki se počasi a vztrajno vzpenja med gozdovi. Pot vedno ponuja prelep razgled na okoliške gozdove. Zapelje nas mimo kmetije Močivnik, za katero se odpre travnik z lovsko opazovalnico. Vsekakor je bilo potrebno pokukati v notranjost ter preveriti razgled. Tu pa se tudi nahaja tretja informativna tabla, ki nam pove kako lahko s kotomerjem izmerimo višino drevesa. Seveda vam tega ne bomo zaupali, ampak vas pozivamo, da se odpravite na pot in preizkusite sami. Pot skozi gozd do manjše kmetije nad Podgorjem, kjer nas tabli usmerjata levo ali desno. Desna pot je del krajše poti, mi se usmerimo v levo, saj smo želeli prehoditi daljšo pot. Tu pa se nam odpre še lepši razgled kot do sedaj, na okoliško hribovje. Sledimo zeleno-belim markacijam ter zeleno-belim puščicam, ki označujejo Zeleno pot.

Zeleno-bela markacija

Pot poteka skozi gozd, nazaj na jaso, kjer nas pričaka informativna tabla. S pomočjo gugalnice ugotavljamo koliko nihajev naredi posamezna gugalnica, ki jih potem primerjamo med seboj. Ko nadaljujemo po poti proti kmetiji Prijolič, k nam priteče kuža, ki nas veselo pozdravi in pospremi do svojega doma. Ko se odpravimo mimo kmetije, pridno sede ter nas spremlja ko odhajamo. Kmalu ugledamo grad Vodriž (oziroma grad Wiederdries), na sosednji vzpetini. Še prej pa nas pot pelje mimo grajskega ribnika, v katerem opazimo veliko rib, ki brezskrbno plavajo. To je tudi dobra točka, da prisluhnemo gozdu, predno se odpravimo dalje. Kaj boste slišali je odvisno od časa vašega obiska, poleti boste vsekakor slišali veliko gozdnih ptic.

Ribnik

Za ovinkom se nam na pot postavi grad Vodriž, v vsej svoji mogočnosti. Kljub temu, da ga je že načel zob časa, še vedno spominja na mogočno zgradbo, ki je nekoč gledala na vse strani. Grad Vodriž je značilen gotski grad, postavili so ga oglejski fevdniki okoli leta 1300. Vhod v grad je nekoč vodil preko grajskega jarka, ki pa danes ni več viden. Nekoč je imel pomembno vlogo v teh krajih, saj mu je pripadalo preko 111 hektarov obdelovalnih površin, od tega 50 hektarov gozda. Danes je ob njem postavljeno spominsko obeležje, sam grad pa je vreden ogleda. Nekoliko vstran se nahaja še informativna tabla, ki nadaljuje zgodbo princa Lovrencija in princese Veronike. Ko odkrijeta tisti grad tam nekje, se z navdušenjem sprehodita po grajski okolici.

Mogočen grad

Ostanki gradu nazorno prikazujejo nekatere prostore gradu, vendar pa je potrebna previdnost ob raziskovanju zaradi dotrajanosti gradu. Grad se nahaja na strmem kopastem griču, kar je danes zaradi poraslosti težko videti. Ob raziskovanju ostankov lahko vidimo ohranjene zgodnjegotske arhitekturne člene. Mimo gradu se vije še Evropska pešpot E 6, ki povezuje Baltiško morje z Jadranskim morjem. Nastala pa je na pobudo gozdarja dr. Milana Ciglarja. Nekaj minut hoda stran pridemo do drugačne informativne table, in sicer do okrožne ciklostilne tehnike Kajuh. Ker je bila v času med drugo svetovno vojno, v času okupacije, prepovedana raba slovenskega jezika in pisane besede, se je v ta namen ustanovilo veliko majhnih skrivnih tiskarn, ki so jim v partizanskem žargonu rekli tehnika. Delovale so v skrivnih bunkerjih, navadno v gozdovih, pod svojim skrivnim imenom. Tudi sami se odpravimo do skrivne lokacije, kjer je delovala tehnika Kajuh, in je v ta namen bil postavljen spomenik.

Okrožna ciklostilno tehniko Kajuh

Po ogledu skrivne lokacije se vrnemo nazaj na Zeleno pot, ki nas pripelje do naslednje informativne table in Kokolejeve kapelice. S pomočjo podatkov na tabli lahko določimo kolikšno višinsko razliko smo premagali od začetka poti do te točke. Kokolejeva kapelica je bila postavljena v drugi polovici 19. stoletja, v notranjosti se nahaja razpelo. Tukaj se pot pričane počasi spuščati in se kaj kmalu usmeri v desno, ob naslednji informativni tabli. Naloga tu je, da na zemljevidu pogledamo kateri so najbližji kraji glede usmeritev neba. Po poti zasledimo še znak za Benediktovo pot, ki vodi od benediktanskega samostana Št. Pavel v Labotski dolini preko gozdnih ter poljskih poti in obsega 11 enodnevnih etap.

Znak za Benediktovo pot

Tu smo nekoliko izgubili pot, saj so pred tem požagali nekatera drevesa, a še niso odpeljali vseh vej in s tem nekoliko skrili markacijo poti. Po krajšem iskanju, smo kmalu našli pravo pot, ki se je še vedno spuščala. Naslednja točka vsebuje vrtečo prizmo s katero obnovimo poznavanje drevesnih vrst. Kmalu se ponovno odpre prelep razgled na okoliške hribe, obenem pa pridemo do naslednje informativne table. Tu lahko pogledamo skozi maskoto Loverncija in Veronike ter poskušamo prepoznati vrhove ter kraje. Preko travnika, mimo lovske opazovalnice, nazaj na gozdno pot do ribnika. Tukajšnja naloga je predvsem za tiste, ki imajo nekoliko več smisla za rime kot mi. Malo si še pogledamo manjši mlin in dotok vode. Potem pa nas pot vodi nazaj do kmetije Močivnik, kjer nas pozdravi domači kuža. Kmalu opazimo turn tamkajšnje župnijske cerkve Sv. Urha.

Poglej me, princesa sem

Po koncu poti se odpravimo še v Slovenj Gradec, kjer si ogledamo mestno jedro. Parkiramo na parkirišču v bližini spomenikov narodnih herojev, od tu se odpravimo na Trg Svobode, kjer se nahaja veliko zanimiv objektov – od spomenikov, cerkva, mestno župnišče do starih stavb. Od tu na Glavni trg, kjer opazujemo raznorazne spomenike, skulpture in drugo dediščino kraja. Mimo rojstne hiše skladatelja Huga Wolfa, ki se je tu rodil 13. marca 1860. Po prehojenih 9 kilometrov po Zeleni poti ter še nekaj po samem mestu smo postali lačni, odpravili smo se tamkajšnjo restavracijo. Ko se okrepimo sledi še malo zgubljanja po mestu in raziskovanje zanimivosti. Na koncu še mimo srednjeveškega obzidja do parka kjer so spominsko posadili mlado drevo češnje ob 20. obletnici diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo.

V Slovenj Gradcu
Trg svobode
Rojstna hiša Huga Wolfa

Ker pa smo imeli še nekaj časa, smo se na poti proti domu ustavili še na Velenjskem jezeru. Velenjsko jezero je eno izmed jezer, ki so posledica podzemnega izkopavanja premoga ter v območju posedanja terena še nimajo dokončne oblike. Voda v jezerih je zelo čista in polna rib. Poleg Velenjskega jezera se tukaj nahajata še Družmirsko jezero in Škalsko jezero. Okoli jezer pa so speljane številne rekreacijske in kolesarske poti. Z obiskom Velenjskega jezera pa zaključimo naš izlet. Šaleško dolino zapustimo polni lepih spominov. Koroška se nam je zapisala v spomin in te kraje bomo vsekakor še večkrat obiskali. Dan je bil enkraten za tovrsten izlet, kljub manjšemu mrazu se nismo pustili motiti.

Velenjsko jezero

Vabimo vas k ogledu slik, ki smo jih ustvarili po poti, mogoče pa vas prepričajo k obisku Zelene poti, Slovenj Gradca ali Velenjskega jezera. Vsekakor vas vabimo, da si vzamete čas in obiščete Koroško, verjamemo, da boste navdušeni. Ob koncu pa vas pozivamo še k všečku prispevka ali njegove delitve med vašimi prijatelji. Nikar ne pozabite, novim odkritjem in zgodbam lahko sledite na Instagramu, Facebooku, Twitterju ali Tik Toku. Celotno Zeleno pot pa si lahko ogledate na Sports Trackerju.

In search of new trails.

%d bloggers like this: